Jakobove bukve : ali Veliko popotovanje cez sedmero meja, petero jezikov in troje velikih ver, ce sploh ne stejemo tistih malih. EPUB

Dobro stoletje po pomorih Hmelnickega, ki se niso potonili v pozabo, se med revnimi podoljskimi Zidi, ki cakajo na Mesijev prihod, pojavi mlad prerok iz Smirne in zacne glasiti hereticne ideje, ki njegovim sledilcem omogocijo nepricakovan druzbeni vzpon v svetu neenakosti ter verskih in rasnih predsodkov. »Lazni Mesija« Jakob Frank, nadaljevalec tradicije slovitega Sabataja Cvija, je skrivnostna, kontroverzna osebnost, saj pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ne izbira sredstev. Je dokoncna konverzija frankistov v krscanstvo poskus doseci Boga po drugi poti, skozi greh in transgresijo, ali pragmaticna politicna poteza? Olga Tokarczuk slika to neverjetno zgodovinsko epizodo na velikem platnu sirse poljske druzbe s pozornostjo za detajle vsakdanjega zivljenja in spostovanjem zgodovinskih dejstev - s citatnimi fragmenti iz ohranjenih frankisticnih spisov veckrat na meji dokumentarnega - ter z veliko psiholoske pronicljivosti, domisljije in empatije ustvarja enkratne zivljenjske zgodbe.

Roman Jakobove bukve združuje zgodovinsko snov z moderno občutljivostjo. Ko pisateljica izpisuje narobno stran Sienkiewiczeve kanonične interpretacije poljske preteklosti iz Trilogije, dekonstruira podobo narodove slave ter jo nadomešča s pripovedjo o kolonialnih razmerjih ter socialni prikrajšanosti pripadnikov številnih družbenih slojev, med njimi drugovercev ali tlačanov ... Kot pravi sama: »(...) nobene zgodovine ni, so samo življenja ljudi. Zgodovino tvorijo mali dogodki, posamični človeški časi, človeška telesa, njihovo minevanje, njihove bolezni, njihove ljubezni.« Ko zgodovino pripoveduje skozi mikrozgodbe, je posebej pozorna na – z besedami Virginie Woolf – »skrivnostna, tiha, nepredstavljena življenja«, kot življenja žensk ali živali. V tako pripovedovani zgodovini uziramo problematiko svojega časa: vprašanja položaja žensk in feminizma, antisemitizma, homoseksulnosti, kolonializma in razredne razslojenosti, odnosa do drugega in drugačnosti, pa celo vegetarijanstva ali kontracepcije, da ne omenjamo religioloških in literarnih razprav ... Na Franka, njegovo doktrino in biografijo gledamo z več perspektiv, od katerih sta najopaznejši pogled kronista Nahmana in Jente, opazovalke, ki na meji med življenjem in smrtjo izstopa iz svojega sibilskega telesa in lebdi visoko pod nebesom, od koder, čisto zrenje, motri predstavo, ki se odvija pod njo, ter v eni zavesti osredotoča prostranstva dogajalnega časa in prostora.

Jana Unuk